Ljudje, ki se odločajo za otroka, ker se njihova zveza več nikamor ne premika, bodo slej ko prej ostali sami. In ne samo to, na svet bodo spravili otroka, ki bo svoje celotno otroštvo preživel razdvojen med dvema staršema, ki sta ga spravila na svet, da bi ju zbližal, dosegla pa sta ravno obratno.
Pari, katerim v zvezi škriplje že pred rojstvom otroka, kasneje v skoraj vseh primerih spodleti. Očetje se počutijo zapostavljene, vedno je nekdo, ki je pomembnejši od njih. Mamice si želijo opore in pomoči, ampak ju le redke prejmejo v takšni meri, kot bi si želele. Če dva starša ne moreta složno vzgajati otroka in se že pred rojstvom ne dogovorita, kako si želita da bi vzgoja potekala slej ko prej nekomu poči. Mamice so nemočne in utrujene, ker se šele spoznavajo z novo vlogo v življenju in svojo slabo voljo velikokrat prenesejo na očete. Ti pa se počutijo napadene in nekoristne, zato se slej ko prej še bolj umaknejo in zaprejo vase.
Zato dragi ljudje, dobro razmislite, preden se odločite za otroka, pogovorite se s partnerjem, povprašajta druge starše, kako je imeti pri hiši otroka in kakšen vpliv je imelo novo rojstvo na njihove zveze, šele potem se odločita za ta korak. Otrok je živo bitje, ki čuti in potrebuje varen dom in ogromno ljubezni obeh staršev, ne pa igrača, ki si jo bosta podajala ob vikendih.
Naj bo vajina skupna želja si ustavriti srečen dom in družino, katere otroški smeh in jok vaju bosta še bolj združila. Uživajta v skupnih trenutkih, čas pa si razdelita tako, da bosta si tudi po rojstvu otroka znala vzeti kak dan le zase.
Babice bodo z veseljem popazile na svoje vnučke, medtem, ko bosta vidva gradila na vajini medsebojini ljubezni in odnosu, ki mora biti osnova za vsako družino. Vzgajajta složno in preudarno, ter se posvetujta med seboj, če ne vesta kako ravnati v določeni situaciji. Skupaj lahko storita mnogo več kot vsak sam.
