Depresija: Miti in resnice

Slovenija je po številu samomorov med evropskimi državami pri samem vrhu. Eden glavnih in najpogostejših razlogov le-teh je depresija – bolezen sodobnega sveta, ki vzame človeku energijo, veselje do dela in druženja ter ima kot taka močan vpliv na kvaliteto posameznikovega življenja.

Ker je sodobna družba prežeta s številnimi (preživetimi) stereotipi in napačnimi prepričanji o depresivni motnji, smo se odločili, da enkrat za vselej pometemo z njimi ter porušimo vse – okrog depresije spletene – mite.

1. MIT: Depresija je občasna slaba volja ali žalost.
Resnica:
Depresija je veliko več kot le prehodna slaba volja ali žalost, ki sta vsakdanja pojava. Gre za duševno motnjo, ki je posledica spremenjenega delovanja možganov in se kaže na različne načine, vselej pa vpliva na posameznikovo mišljenje, razpoloženje, vedenje in počutje.
Kaže se predvsem v dolgotrajni žalosti, tesnobi in občutku praznine, apatičnosti, brezvoljnosti, izgubi zanimanja in veselja do stvari, ki so posamezniku nekoč veliko pomenile, v motnjah spanja in apetita, pomanjkanju energije, utrujenosti, miselni in telesni upočasnjenosti, razdražljivosti, motnjah koncentracije, občutkih krivde, brezupa in samomorilnih mislih.
Izrazitost simptomov variira od posameznika do posameznika, spreminjajo pa se lahko tudi tekom same bolezni.

2. MIT: Depresijo povzročajo stresni življenjski dogodki in situacije
Resnica:
Stresni življenjski dogodki in situacije, kot so na primer denarne težave, težave v medosebnih in družinskih odnosih, izguba drage osebe, izguba službe, ipd. so sprožilci depresivne motnje. Na nastanek depresije pa še poleg le-teh, v veliki meri vplivajo tudi prirojene in pridobljene lastnosti. Večja verjetnost pojava depresije je tako značilna predvsem za bolj ranljive in pesimistične ljudi, z nizko samopodobo in šibkim samozaupanjem. Prav tako je možnost pojava depresije večja pri posameznikih, kjer se depresija pojavlja v družini, so kronično bolni in/ali so doživeli zgodnje neprijetne izkušnje.

3. MIT: Depresija je bolezen, za katero trpijo ženske
Resnica:
Depresija lahko prizadene vsakogar, ne glede na spol, starost, družbeni status ali izobrazbo. Približno vsaka šesta oseba v svojem življenju zboli za depresijo, prav ta trenutek pa je depresiven vsak dvajseti med nami.
Je pa res, da ženske kar dvakrat pogosteje kot moški zbolijo za to boleznijo. Razlogi za to tičijo predvsem v hormonskih in bioloških spremembah (kot so menstruacija, nosečnost, porod, menopavza), ki so značilne za različna obdobja življenja, hormonskih zdravljenjih, delno pa tudi v nezadostni socialni podpori ter visokih pričakovanjih družbe.
Zanimivo je, da pri ženskah in moških ne nastopajo isti depresivni simptomi. Pri moških se tako depresija največkrat kaže v nespečnosti, jezi, razdražljivosti, nasilnosti, zmanjšani toleranci na stresne dogodke in želji po spolnosti, pretirani telesni dejavnosti, ter v zlorabah alkohola in drog.

4. MIT: Depresija je posledica šibkega karakterja, premaga pa se jo z močjo volje
Resnica:
Depresija je posledica porušenega ravnovesja določenih nevrotransmiterjev v možganih, ne pa človekove šibkosti. Prav zaradi tega je ni mogoče premagati zgolj z močno željo in trdno voljo. Depresivni ljudje se ne morejo prisiliti k temu, da bi se počutili bolje. Zanje je značilno, da izjemno močno občutijo posamezne znake in mučnost depresije, medtem ko drugi ljudje teh znakov pri njih skorajda ne opazijo. Prav zaradi tega je pomembno, da – v kolikor pri sebi opazimo simptome depresivne motnje – brez odlašanja poiščemo zdravniško pomoč.

5. MIT: Depresija se zdravi z zdravili
Resnica:
Zdravila (antidepresivi) so le eden od načinov zdravljenja depresije. Raziskave so pokazale, da je najbolj učinkovito zdravljenje kombinacija antidepresivov, psihoterapije ter prijetnih in stimulativnih dejavnosti.
Tako antidepresivi, kot spodbudne in prijetne dejavnosti, povečujejo delovanje nekaterih delov možganov, ki so ob depresiji premalo dejavni. Da bi ti deli začeli samostojno normalno delovati, mora oseba z depresijo jemati antidepresive redno, vztrajno in dovolj dolgo, prav tako pa mora vztrajati tudi pri nekaterih dejavnostih, ki premagujejo slabo počutje. Psihoterapija pa obolelemu pomaga razrešiti vzroke simptomov, hkrati pa mu pomaga tudi pri učinkovitejšemu spopadanju z življenjskimi težavami

(Visited 140 times, 1 visits today)
Please follow and like us: