Porod iz prve roke

Poznam ogromno žensk, ki so rodile in še nobena mi ni rekla, da porod ni težak ali pa da ne boli. Saj rečejo, da ni bilo tako hudo in da bolečino slej ko prej pozabiš, da bi te malo potolažile in pomirile ampak zanikala ni še nobena.

Tudi jaz sem se odločila, da nosečnicam ne bom nikoli lagala o svojem porodu, tako ali tako bodo otroka roditi morale in bodo lahko same presodile kaj je res in kaj ne. Je pa res, da se porod od ženske do ženske lahko zelo razlikuje. Nekatere so gotove v dveh urah, druge se znajo mučiti tudi dva dni in več. Govorimo seveda o naravnem porodu. Popadke ene prenašajo dosti lažje kot druge, tudi prag bolečine je pri vsaki drugačen. Bolečina je odvisna tudi od teže, velikosti in lege otroka, od sodelovanja in poslušnosti mamice med porodom, od prožnosti kože in odpiranja in še številnih drugih dejavnikov.

Moj porod je potekal nekako takole

Okrog 8 zvečer sem prišla v porodnišnico z blagimi popadki. Sestra mi je naredila ctg pregled, ki meri popadke in ugotovila, da so neredni in še dokaj narazen. Nato me je pregledala in je rekla, da imam še čas, češ da se mi čep, ki je navadno pokazatelj pred začetkom poroda, še ni odluščil. Oblekla sem se in se odpravila proti izhodu. Pred vrati sem srečala zdravnico, ki je naša družinska prijateljica in je bila pravkar na malici. Vprašala me je kako se počutim in se odločila, da mi naredi še ultrazvok. Ponovno sem se oblekla v njihovo haljo in sedla na mizo. V njenih očeh sem prebrala, da ji kar vidi ni všeč. Rekla mi je, da bo še sama ponovila vaginalni pregled, ki mi ga je prej opravila sestra. Poklicala je to sestro in jo povabila naj pride opazovat. Srce mi je skoraj padlo v hlače od strahu, ko nisem vedela kaj se dogaja. Sestri je nekaj pokazala, nato pa je rekla: “To ni čep, to je otrokova glavica v porodnem kanalu. Gospa bo rodila. Pripravite porodno sobo.” Mislila sem, da me bo kap. Srce mi je razbijalo kot noro. V porodni sobi so me priklopili na napravo, ki meri popadke in lahko sem jih tudi spremljala na monitorju. Bili so neredni na 3-7 minut in dokaj neboleči. Takrat sem bila odprta za en prst. Ker mi voda ni odtekla, so se zdravniki odločili, da mi predrejo mehur in sprožijo porod. Popadki, so bili še vedno neredni in nisem se odpirala, otroka pa je bilo potrebno roditi. Odločili so se, da mi dajo umetne popadke. Že prvi je bil kot da mi nekdo zariva nož pod abdomen, vsak aslednji pa je bil še hujši. V naslednjih 2 urah sem bila že tako izmozgana, da sem bila prepričana, da bom umrla. Bolečina je bila neznosna. Česa takega si nisem znala niti predstavljati. V eni uri sem se odprla za vseh 10 centimetrov. Še zdravniki niso mogli verjeti kako se je te zgodilo. Ko je bil čas, da pritisnem, sem še komaj zbrala tiste zadnje moči, da sem potegnila noge k sebi in potisnila. V prvo ni uspelo. Bolelo je grozno, pa še enkrat je bilo treba potisniti. Šlo je namreč za življenje mojega otroka. Popkovnica se mu je navila okrog vratu in utrip mu je močno padel. Zdravniki so se že pogovarjali o nujnem carskem rezu, če mi v tem poizkusu ne uspe. Bila sem prestrašena, nemočna, razbolela in komaj sem čakala, da bo vse za mano. Zbrala sem še zanji atom moči in na vso silo pritisnila. Ko sem zaslišala jok svojega otroka, je bilo res vse pozabljeno. Tudi bolečine so kmalu popustile, tistih parih šivov praktično nisem čutila. Rodila sem v vsega skupaj dobrih petih urah, zdravega 51 cm velikega in 3140 g težkega fantka, ki me je prevzel, kakor hitro sem ga dobila v roke. Iz srca sem se zahvalila osebju in moji zdravnici, ki se je odločila, da me še enkrat pregleda in nama takrat najbrž obema rešila življenje.

Čeprav si bolečine več ne znam priklicati niti je ne morem z ničemer primerjati, po petih letih še vedno vem, da je grozna in če me bo kdaj katera izmed nosečnic vprašala kako je bilo, ji bom povedala prav to. Nočem, da me bo potem katera na porodni mizi preklinjala, tako kot sem jaz tiste, ki mislijo in trdijo, da je porod mačji kašelj.

Please follow and like us:

Kako do popolne zveze?

Svojo partnersko zvezo je potrebno vedno, in ne samo na začetku, negovati in obnavljati. Vedno je treba jemati partnerja kot nekaj posebnega in ne kot nekaj samoumevnega. Zato nam vedno pride prav nekaj nasvetov kako ohraniti partnersko zvezo svežo in romantično.

1. Toplina in prijaznost

Medsebojna bližina vaju bo vedno grela, tako kot medsebojno razumevanje. Zavedati se morate, da prijaznost, pozornost, pohvale, smisel za humor in podobno vas nič ne stanejo, pomenijo pa zelo veliko. Tega ne smete nikoli pozabiti in vedno morate dati prednost prijaznosti, razumevanju in popustljivosti pred svojim trmastim prav.

2. Medsebojno spoštovanje in prijateljstvo

Prijateljstvo je zelo pomembno v ljubezni, saj je v tem razlika med kratkotrajno privlaćnostjo in dolgotrajnim partnerstvom.
Na drugi strani pa pomeni dobro medsebojno spoštovanje zvestobo obeh. Parterja se morata vedno o vsem podrobno pogovoriti in biti iskrena.

3. Izražavanje ljubezni in zaupanje v njeno moč

Obstaja zelo veliko načinov, da svojemu parterju izrazite ljubezen. Izkoristite vsako priložnost za takšno dejanje, saj s tem poveste kot tisoč besed. Nikoli ne smete pričakovati, da bo vaša ljubezen parterju samoumevna. Partenrju morate odpreti svoje srce in vse stvari bodo stekle lažje.

4. Potrpežljivost in poslušanje

Pripravljenost na poslušanje partnerjevih težav je vedno dobrodošla in neprecenljiva. Vedno ga poslušajte z veliko potrpežljivosti in ljubezni. Za dobro in trdno zvezo je to zelo velik plus.

5. Sočutje

Tudi partner včasih potrebuje mehko roko in veliko sočutja kadar ima probleme. Tudi v daljših zvezah ne smete izgubiti sočutja za partnerja, kar se v resnici velikorat tudi zgodi. Vedno naredite tako kot bi želeli da se zgodi tudi vam.

6. Pozitivnost

Skoraj vsak nepričakovan dogodek vas lahko iztiri, vendar morate na njega gledati pozitivno (kozarec je lahko napol poln ali napol prazen). Takšni dogodki pa so lahko tudi priložnost, da se učite iz svojih napak in življenje spremenite na bolje. Vedeti pa morate, da je optimiziven velikrat nalezljiv, zato vedno poskušajte razmišljati pozitivno.

7. Smisel za humor

Poskušajte se čim več smejati s svojim ljubljenim. Medsebojne napake poskušajte jemati kot vir zabave in vsake malenkosti naredite smešno, da se boste vedno spominjali dogodkov z nasmehom. Kadar pa še zraven tega ne msilite na to kar si drugi mislijo o vas, bo še boljše.

8. Upravičena kritika

Če je kdo upravičen, da vam da konstruktivno kritiko, je to vaš partner, saj on najbolje ve, kaj vas bo nazaj dvignilo. Najboljši odziv na prejeto kritiko je priznanje napake, li pa preslišanje kritike, nikakor pa ne napad. Upravičena kritika pa nikoli ne pomeni, manj ljubezni z partnerjeve strani ali pomanjkanje spoštovanja.

9. Opravičilo

Iskreno opravičilo je ponavadi pravi balzam in krepilo za vaš odnos. Takšno opravičilo pa mora biti vedno iskreno, ker če, je bolje da ga sploh ne izrečete.

10. Pohvale

Čeprav nas nič ne stane, dajemo pohvale preredko. Pohvale in komplimente lahko uporabimo ob vsakdanjih dogodkih (kosilo, obleka, pospravljeno stanovanje,…). Čeprav ponavadi vemo, vendar je vedno lepo slišati kakšno pohvalo oziroma kompliment z partnerjeve strani.

11. Prilagajanje in kompromisi

Vedno se morata truditi oba, saj bosta le tako gradila in poglabljala zaupanje in medsebojno naklonjenost. Vedno poskušajta najti neko zlato sredino v določeni situaciji. Le zelo malo oseb je zmožnih ljubiti brezpogojno in sprejeti ljubljene osebe točno takšne kot so.

Please follow and like us:

Miti o nosečnosti – resnica ali laž?

Miti o nosečnosti obstajajo že desetletja. Pa poglejmo kateri miti se prenašajo iz generacije v generacijo in nimajo nobene medicinske osnove.

1. Barvanje las strogo prepovedano
Večina nosečnic si ne more predstavljati, da si devet mesecev ne bi smela barvat las in gledala kako se ji veča narastek. In to seveda tudi ni potrebno. Barvanje las je mogoče tudi med nosečnostjo, saj se barvajo lasje in ne telo. Koliko barve pa pride slučajno na kožo, pa ni niti slučajno škodljivo za otroka. Če pa vas vseeno skrbi za zdravje vašega še nerojenega otroka, pa obstaja na trgu veliko naravnih barv za lase, s katerimi ste lahko brez skrbi.

2. Strastni seks med nosečnostjo lahko škodi otroku
Splošno znano je, da seks ne škodi ne otroku ne amici. Ima tudi dobre stranske učinke. Seksu pa se raje odpovejte, če vam to svetuje zdravnik. Seks ni primeren, če ženska krvavi, če obstaja nevarnost prezgodnjega poroda ali če ima ženska predležečo posteljico.

3. Jutranja slabost je znak, da je otrok zdrav
Jutranja slabost, ki se lahko pojavi v kateremkoli delu dneva, nima nobene veze z zdravjem ali spolom vašega otroka. Do slabosti pride zaradi kombinacije med povečano ravnjo hormonov v telesu in nizko vrednostjo sladkorja v krvi. Jutranja slabost je povsem normalna in vsaka ženska jo doživlja drugače. Ene je sploh nimajo, medtem ko jo druge izkusijo večkrat na dan več mesecev.

4. Nosite nizko ali visoko
Mit da če nosite nizko, bo fantek, če pa nosite visoko pa bo punčka, ni resničen. Edini 100% način, da določite spol otroka, je ultrazvok. Pozicija ženskega trebuha je odvisna od materine konstrukcije in njenega mišičnega tkiva, ter od tega ali gre za prvo nosečnost. Pomembno je tudi ali je otrok v prečni ali medenični legi.

5. Spanje na hrbtu lahko poškoduje otroka
Otrok se zna vedno zelo udbono namestiti, zato sploh ni važno kako njegova mama leži. Vseeno pa je najboljši položaj tako za otroka kot za mamo, če ženska leži na boku in ima pokrčena kolena, saj tako teža otroka ne pritiska na glavno žilo.

6. Strije lahko preprečimo z vsakodnevnim nanosom vlažilne kreme
Veliko žensk je prepričano, da če si bodo mazale trebuh in prsi od prvega dneca nosečnosti, ne bodo imele strij, ampak je takšno prepričanje napačno. Raziskave kažejo, da temu ni tako. Največ je odvisno od prožnosti podkožnega tkiva in od genov, ki igrajo zelo veliko vlogo. Edino kaj lahko desežete z mazanjem je to, da vas koža, ki je suha, ne bo tako srbela.

7. Med nosečnostjo se izogibajte vadbi
Včasih je veljelo pravilo, da je dovolj, da se nosečnica samo malo sprehodi in ti naj bi bilo dovolj. Danes pa veljajo drugačna pravila. Za nosečnice je zelo priporočljiva zmerna aktivnost, celo za tiste, ki pred nosečnostjo niso bile aktivne. Najbolj primerne aktivnosti za nosečnice so plavanje, zmeren tek, joga, ples za nosečnice in joga za nosečnice. Priporočljivo pa je, da se nosečnice izogibajo rolanju, drsanju, smučanju, bordanju, planinarjenju, prostemu kolesarjenju in podobno.

8. Letenje z letalom v prvem trimesečju odpade
Načeloma je letenje popolnoma varno za nosečnice. Ko smo na letalu, smo praviloma izpostavljeni kozmičnemu sevanju, vendar je vse skupaj zanemarljivo. Edino kar se priporoča je, da če je nosečnica v nevatnosti, da ima prezgodnji porod, je primerjene da ostane na trdnih tleh.

9. Sedenje pred računalnikom škodi otroku
Nobena raziskava ni pokazala, da bi sevanje od računalnika škodovalo otroku ali njegovi mami. Računalniško sevanje je malenkost v primerjavi z ostalimi sevanji, ki smo jim izpostavljeni v vsakdanjem življenju. Večjo nevarnost predstavlja sedenje in mirovanje pred računalnikom.

10. Pitje čaja iz malinovih listov lahko sproži porod
Ni nobenih znanstvenih dokazov, da bi pitje tega čaja sprožilo zgodnejši porod. Nekatere ženske so pile veliko tekočine in so se hitro odprle in rodile, spet sruge pa so imele zelo težaven in počasen porod. Čaj pa je poplnoma varen in več popite tekočine bo samo dobro za nosečnico.

Please follow and like us:

Depresija: Miti in resnice

Slovenija je po številu samomorov med evropskimi državami pri samem vrhu. Eden glavnih in najpogostejših razlogov le-teh je depresija – bolezen sodobnega sveta, ki vzame človeku energijo, veselje do dela in druženja ter ima kot taka močan vpliv na kvaliteto posameznikovega življenja.

Ker je sodobna družba prežeta s številnimi (preživetimi) stereotipi in napačnimi prepričanji o depresivni motnji, smo se odločili, da enkrat za vselej pometemo z njimi ter porušimo vse – okrog depresije spletene – mite.

1. MIT: Depresija je občasna slaba volja ali žalost.
Resnica:
Depresija je veliko več kot le prehodna slaba volja ali žalost, ki sta vsakdanja pojava. Gre za duševno motnjo, ki je posledica spremenjenega delovanja možganov in se kaže na različne načine, vselej pa vpliva na posameznikovo mišljenje, razpoloženje, vedenje in počutje.
Kaže se predvsem v dolgotrajni žalosti, tesnobi in občutku praznine, apatičnosti, brezvoljnosti, izgubi zanimanja in veselja do stvari, ki so posamezniku nekoč veliko pomenile, v motnjah spanja in apetita, pomanjkanju energije, utrujenosti, miselni in telesni upočasnjenosti, razdražljivosti, motnjah koncentracije, občutkih krivde, brezupa in samomorilnih mislih.
Izrazitost simptomov variira od posameznika do posameznika, spreminjajo pa se lahko tudi tekom same bolezni.

2. MIT: Depresijo povzročajo stresni življenjski dogodki in situacije
Resnica:
Stresni življenjski dogodki in situacije, kot so na primer denarne težave, težave v medosebnih in družinskih odnosih, izguba drage osebe, izguba službe, ipd. so sprožilci depresivne motnje. Na nastanek depresije pa še poleg le-teh, v veliki meri vplivajo tudi prirojene in pridobljene lastnosti. Večja verjetnost pojava depresije je tako značilna predvsem za bolj ranljive in pesimistične ljudi, z nizko samopodobo in šibkim samozaupanjem. Prav tako je možnost pojava depresije večja pri posameznikih, kjer se depresija pojavlja v družini, so kronično bolni in/ali so doživeli zgodnje neprijetne izkušnje.

3. MIT: Depresija je bolezen, za katero trpijo ženske
Resnica:
Depresija lahko prizadene vsakogar, ne glede na spol, starost, družbeni status ali izobrazbo. Približno vsaka šesta oseba v svojem življenju zboli za depresijo, prav ta trenutek pa je depresiven vsak dvajseti med nami.
Je pa res, da ženske kar dvakrat pogosteje kot moški zbolijo za to boleznijo. Razlogi za to tičijo predvsem v hormonskih in bioloških spremembah (kot so menstruacija, nosečnost, porod, menopavza), ki so značilne za različna obdobja življenja, hormonskih zdravljenjih, delno pa tudi v nezadostni socialni podpori ter visokih pričakovanjih družbe.
Zanimivo je, da pri ženskah in moških ne nastopajo isti depresivni simptomi. Pri moških se tako depresija največkrat kaže v nespečnosti, jezi, razdražljivosti, nasilnosti, zmanjšani toleranci na stresne dogodke in želji po spolnosti, pretirani telesni dejavnosti, ter v zlorabah alkohola in drog.

4. MIT: Depresija je posledica šibkega karakterja, premaga pa se jo z močjo volje
Resnica:
Depresija je posledica porušenega ravnovesja določenih nevrotransmiterjev v možganih, ne pa človekove šibkosti. Prav zaradi tega je ni mogoče premagati zgolj z močno željo in trdno voljo. Depresivni ljudje se ne morejo prisiliti k temu, da bi se počutili bolje. Zanje je značilno, da izjemno močno občutijo posamezne znake in mučnost depresije, medtem ko drugi ljudje teh znakov pri njih skorajda ne opazijo. Prav zaradi tega je pomembno, da – v kolikor pri sebi opazimo simptome depresivne motnje – brez odlašanja poiščemo zdravniško pomoč.

5. MIT: Depresija se zdravi z zdravili
Resnica:
Zdravila (antidepresivi) so le eden od načinov zdravljenja depresije. Raziskave so pokazale, da je najbolj učinkovito zdravljenje kombinacija antidepresivov, psihoterapije ter prijetnih in stimulativnih dejavnosti.
Tako antidepresivi, kot spodbudne in prijetne dejavnosti, povečujejo delovanje nekaterih delov možganov, ki so ob depresiji premalo dejavni. Da bi ti deli začeli samostojno normalno delovati, mora oseba z depresijo jemati antidepresive redno, vztrajno in dovolj dolgo, prav tako pa mora vztrajati tudi pri nekaterih dejavnostih, ki premagujejo slabo počutje. Psihoterapija pa obolelemu pomaga razrešiti vzroke simptomov, hkrati pa mu pomaga tudi pri učinkovitejšemu spopadanju z življenjskimi težavami

Please follow and like us:

Kaj pa vreme na Hrvaškem!

Ko bomo letos odšli na morje na Hrvaško upam, da bo vremenska napoved za Hrvaško dobra! Termin z mojim fantom in prijatelji s katerimi bomo skupaj odšli dol že imamo in težko bi ga lahko spremenili, če bi zadnja dva tedna videli, da je vremenska napoved slaba.

weather | Croatia Week

Lani smo bili štirinajst dni na morju skupaj, ista družba tako kot letos in smo imeli nekje štiri zelo slabe dneve, tako da resnično upam, da letos temu ne bo tako, ker drugače bom zelo jezna. Plavam nena tako zelo rada kot pa se sončim. Sicer se me barva kar težko prime, ker imam bolj svetlo polt, ampak hodim tako malo po malo se sončiti in v štirinajstih dnevih se me celo nekaj prime.

Ko se doma sončim sem vedno samo rdeča kot kuhan rak, ko pa se na morju sončim pa se me dejansko nekaj prime. Sicer včasih sem res tudi rdeča kot rak, ampak po večini pa iz te rdečice nato nastane rjava barva. Ampak lani, ker je bilo toliko grdih dni se mi seveda ni barve nič kaj prijelo in nisem bila ravno zadovoljna z morjem. Letos pa sem si zadala cilj, da bom pred morjem nekajkrat šla v solarij, da dobim nekaj podlage, da se bo na morju tudi prej prijelo. Vsaj par mesecev na leto bi bila rada malce bolj rjava, če sem že ostali preostanek leta kot jogurt!

Please follow and like us:

Se je tudi že vam zgodilo?

Se je tudi vam že zgodilo, da ste zjutraj odprli oči in ob postelji vas je z izbuljenimi očmi gledal vaš mali nadobudnež poln pričakovanj, ker je danes njegov rojstni dan!? Še vedno z eno nogo v postelji, se odvlečete iz postelje in si greste skuhat kavo… No to se je meni zgodilo prejšnji teden. Ko sem se počasi sestavljala za štedilnikom me je mali že cukal za šlafrok s tisoč in enim skrbno pripravljenim vprašanjem in bombandiral moje možgane. Kdaj pridejo moji prijatelji? Kakšna bo moja torta? Kakšna bodo darila? Kaj se bomo igrali? Si zrihtala pesmice, da bomo lahko plesali, in podobno?!

Komaj ko mi je že zastavil vso to poplavo za njega smiselnih vprašanj me je zadelo … Jaooo sem pozna z organizacijo … Samo upam, da mi bo uspelo vse speljati do takrat, ko pridejo gostje. Ojoj pa bomba v stanovanju, itak da nisem rezervirala nobenga prostora za zabavo, saj sem predvidevala, da ga imamo na stotih kvadratih hiše dovolj za cca. 10 otrok. Hja, o pospravljanju pač nisem razmišljala. Pa še lase si moram oprat, pa po torto je treba v slaščičarno, darilo zavit in še in še … Saj sem ja stroj pa 4 ure bodo pa ja dovolj za vse to. No verjetno mi ni treba posebej razlagat, kakšen scenarij se je odvijal do prihoda gostov… Pa vseeno na kratko…
Otroka in sebe sem strpala v trenerko in sva šla v last minute shoping pa seveda po torto. Ko sem jo že imela v avtu, previdno položeno na sovoznikov sedež sem se spomnila še na svečke. Pripaši se, sem rekla malemu, ko sma že parkirala pred hišo, še v eno trgovino morava. No, potem sva končno prišla domov, na brzino sva se oblekla, mož se je takrat že počasi prebujal. Stvari sem po hiši sistematično strpala v prazne prostore v omarah, da je bila vsaj navidez pospravljena in pripravljena na goste. V še vedno trajajoči poplavi zakajev, kajev, in kdajev sem si lase še spretno zategnila v čop na vrhu glave in globoko vdihnila, ko je pozvonilo na vratih. Juhu, uspelo mi je , prvi gosti. Kako sem bila srečna in zmagovalno razpoložena… vse do trenutka ko so gostje odšli in sem se ozrla okrog sebe. Takrat je na vrata potrkala realnost. Jutri bom lahko ponovila vajo iz pospravljanja, danes je bil samo trening. Naslednje leto praznovanje vsekakor prepustim strokovnjakom, sama pa si privoščim masažo in pedikuro.

Please follow and like us: