Depresija: Miti in resnice

Slovenija je po številu samomorov med evropskimi državami pri samem vrhu. Eden glavnih in najpogostejših razlogov le-teh je depresija – bolezen sodobnega sveta, ki vzame človeku energijo, veselje do dela in druženja ter ima kot taka močan vpliv na kvaliteto posameznikovega življenja.

Ker je sodobna družba prežeta s številnimi (preživetimi) stereotipi in napačnimi prepričanji o depresivni motnji, smo se odločili, da enkrat za vselej pometemo z njimi ter porušimo vse – okrog depresije spletene – mite.

1. MIT: Depresija je občasna slaba volja ali žalost.
Resnica:
Depresija je veliko več kot le prehodna slaba volja ali žalost, ki sta vsakdanja pojava. Gre za duševno motnjo, ki je posledica spremenjenega delovanja možganov in se kaže na različne načine, vselej pa vpliva na posameznikovo mišljenje, razpoloženje, vedenje in počutje.
Kaže se predvsem v dolgotrajni žalosti, tesnobi in občutku praznine, apatičnosti, brezvoljnosti, izgubi zanimanja in veselja do stvari, ki so posamezniku nekoč veliko pomenile, v motnjah spanja in apetita, pomanjkanju energije, utrujenosti, miselni in telesni upočasnjenosti, razdražljivosti, motnjah koncentracije, občutkih krivde, brezupa in samomorilnih mislih.
Izrazitost simptomov variira od posameznika do posameznika, spreminjajo pa se lahko tudi tekom same bolezni.

2. MIT: Depresijo povzročajo stresni življenjski dogodki in situacije
Resnica:
Stresni življenjski dogodki in situacije, kot so na primer denarne težave, težave v medosebnih in družinskih odnosih, izguba drage osebe, izguba službe, ipd. so sprožilci depresivne motnje. Na nastanek depresije pa še poleg le-teh, v veliki meri vplivajo tudi prirojene in pridobljene lastnosti. Večja verjetnost pojava depresije je tako značilna predvsem za bolj ranljive in pesimistične ljudi, z nizko samopodobo in šibkim samozaupanjem. Prav tako je možnost pojava depresije večja pri posameznikih, kjer se depresija pojavlja v družini, so kronično bolni in/ali so doživeli zgodnje neprijetne izkušnje.

3. MIT: Depresija je bolezen, za katero trpijo ženske
Resnica:
Depresija lahko prizadene vsakogar, ne glede na spol, starost, družbeni status ali izobrazbo. Približno vsaka šesta oseba v svojem življenju zboli za depresijo, prav ta trenutek pa je depresiven vsak dvajseti med nami.
Je pa res, da ženske kar dvakrat pogosteje kot moški zbolijo za to boleznijo. Razlogi za to tičijo predvsem v hormonskih in bioloških spremembah (kot so menstruacija, nosečnost, porod, menopavza), ki so značilne za različna obdobja življenja, hormonskih zdravljenjih, delno pa tudi v nezadostni socialni podpori ter visokih pričakovanjih družbe.
Zanimivo je, da pri ženskah in moških ne nastopajo isti depresivni simptomi. Pri moških se tako depresija največkrat kaže v nespečnosti, jezi, razdražljivosti, nasilnosti, zmanjšani toleranci na stresne dogodke in želji po spolnosti, pretirani telesni dejavnosti, ter v zlorabah alkohola in drog.

4. MIT: Depresija je posledica šibkega karakterja, premaga pa se jo z močjo volje
Resnica:
Depresija je posledica porušenega ravnovesja določenih nevrotransmiterjev v možganih, ne pa človekove šibkosti. Prav zaradi tega je ni mogoče premagati zgolj z močno željo in trdno voljo. Depresivni ljudje se ne morejo prisiliti k temu, da bi se počutili bolje. Zanje je značilno, da izjemno močno občutijo posamezne znake in mučnost depresije, medtem ko drugi ljudje teh znakov pri njih skorajda ne opazijo. Prav zaradi tega je pomembno, da – v kolikor pri sebi opazimo simptome depresivne motnje – brez odlašanja poiščemo zdravniško pomoč.

5. MIT: Depresija se zdravi z zdravili
Resnica:
Zdravila (antidepresivi) so le eden od načinov zdravljenja depresije. Raziskave so pokazale, da je najbolj učinkovito zdravljenje kombinacija antidepresivov, psihoterapije ter prijetnih in stimulativnih dejavnosti.
Tako antidepresivi, kot spodbudne in prijetne dejavnosti, povečujejo delovanje nekaterih delov možganov, ki so ob depresiji premalo dejavni. Da bi ti deli začeli samostojno normalno delovati, mora oseba z depresijo jemati antidepresive redno, vztrajno in dovolj dolgo, prav tako pa mora vztrajati tudi pri nekaterih dejavnostih, ki premagujejo slabo počutje. Psihoterapija pa obolelemu pomaga razrešiti vzroke simptomov, hkrati pa mu pomaga tudi pri učinkovitejšemu spopadanju z življenjskimi težavami

Please follow and like us:

Kaj pa vreme na Hrvaškem!

Ko bomo letos odšli na morje na Hrvaško upam, da bo vremenska napoved za Hrvaško dobra! Termin z mojim fantom in prijatelji s katerimi bomo skupaj odšli dol že imamo in težko bi ga lahko spremenili, če bi zadnja dva tedna videli, da je vremenska napoved slaba.

weather | Croatia Week

Lani smo bili štirinajst dni na morju skupaj, ista družba tako kot letos in smo imeli nekje štiri zelo slabe dneve, tako da resnično upam, da letos temu ne bo tako, ker drugače bom zelo jezna. Plavam nena tako zelo rada kot pa se sončim. Sicer se me barva kar težko prime, ker imam bolj svetlo polt, ampak hodim tako malo po malo se sončiti in v štirinajstih dnevih se me celo nekaj prime.

Ko se doma sončim sem vedno samo rdeča kot kuhan rak, ko pa se na morju sončim pa se me dejansko nekaj prime. Sicer včasih sem res tudi rdeča kot rak, ampak po večini pa iz te rdečice nato nastane rjava barva. Ampak lani, ker je bilo toliko grdih dni se mi seveda ni barve nič kaj prijelo in nisem bila ravno zadovoljna z morjem. Letos pa sem si zadala cilj, da bom pred morjem nekajkrat šla v solarij, da dobim nekaj podlage, da se bo na morju tudi prej prijelo. Vsaj par mesecev na leto bi bila rada malce bolj rjava, če sem že ostali preostanek leta kot jogurt!

Please follow and like us:

Se je tudi že vam zgodilo?

Se je tudi vam že zgodilo, da ste zjutraj odprli oči in ob postelji vas je z izbuljenimi očmi gledal vaš mali nadobudnež poln pričakovanj, ker je danes njegov rojstni dan!? Še vedno z eno nogo v postelji, se odvlečete iz postelje in si greste skuhat kavo… No to se je meni zgodilo prejšnji teden. Ko sem se počasi sestavljala za štedilnikom me je mali že cukal za šlafrok s tisoč in enim skrbno pripravljenim vprašanjem in bombandiral moje možgane. Kdaj pridejo moji prijatelji? Kakšna bo moja torta? Kakšna bodo darila? Kaj se bomo igrali? Si zrihtala pesmice, da bomo lahko plesali, in podobno?!

Komaj ko mi je že zastavil vso to poplavo za njega smiselnih vprašanj me je zadelo … Jaooo sem pozna z organizacijo … Samo upam, da mi bo uspelo vse speljati do takrat, ko pridejo gostje. Ojoj pa bomba v stanovanju, itak da nisem rezervirala nobenga prostora za zabavo, saj sem predvidevala, da ga imamo na stotih kvadratih hiše dovolj za cca. 10 otrok. Hja, o pospravljanju pač nisem razmišljala. Pa še lase si moram oprat, pa po torto je treba v slaščičarno, darilo zavit in še in še … Saj sem ja stroj pa 4 ure bodo pa ja dovolj za vse to. No verjetno mi ni treba posebej razlagat, kakšen scenarij se je odvijal do prihoda gostov… Pa vseeno na kratko…
Otroka in sebe sem strpala v trenerko in sva šla v last minute shoping pa seveda po torto. Ko sem jo že imela v avtu, previdno položeno na sovoznikov sedež sem se spomnila še na svečke. Pripaši se, sem rekla malemu, ko sma že parkirala pred hišo, še v eno trgovino morava. No, potem sva končno prišla domov, na brzino sva se oblekla, mož se je takrat že počasi prebujal. Stvari sem po hiši sistematično strpala v prazne prostore v omarah, da je bila vsaj navidez pospravljena in pripravljena na goste. V še vedno trajajoči poplavi zakajev, kajev, in kdajev sem si lase še spretno zategnila v čop na vrhu glave in globoko vdihnila, ko je pozvonilo na vratih. Juhu, uspelo mi je , prvi gosti. Kako sem bila srečna in zmagovalno razpoložena… vse do trenutka ko so gostje odšli in sem se ozrla okrog sebe. Takrat je na vrata potrkala realnost. Jutri bom lahko ponovila vajo iz pospravljanja, danes je bil samo trening. Naslednje leto praznovanje vsekakor prepustim strokovnjakom, sama pa si privoščim masažo in pedikuro.

Please follow and like us: